Novica o Zachu

20. junija bi se moralo končati njegovo bivanje v kampu, pa so mu podaljšali "terapijo" za 6 tednov. Upam, da se bo našel kdo in ga spravil ven.

Otožnost

Zadnjih nekaj dni se me loteva melanholija. Žalost ni pravi izraz.

Queer Action Coalition - Fight Homophobia

http://fightinghomophobia.blogspot.com/

Zach :' (
http://www.myspace.com/specialkid

What you give away, belongs to you forever; What you keep to yourself, is lost.

"Kar podariš je za vedno tvoje; kar obdržiš zase, je izgubljeno." To je stavek iz čudovitega filma "Monsieur Ibrahim et les fleurs du Coran". Priporočam ogled.

Čuda

Danes sem bil na obisku pri bratu. Z nečakom in malo nečakinjo smo bili popoldne na igrišču, ker se bratova žena uči za izpite. Imeli smo žogo in frisbi, brat in punčka sta bila na rolerjih. Preživeli smo se res zabaven dan, od plezanja čez ograjo, skakanja s trampolinom, rolanja in raznih drugih neumnosti. Otroka nista čisto nič tečnarila. Tega še nisem doživel, ker znata biti pravi pokori. Ko je nečak opravljal malo potrebo, se nisem mogel zadržati, da ne bi poškilil na njegovo malo premoženje. No, ni več tako maljhno. Seveda je takoj zatem v tisto lužo pristal frisbi. Niti moj brat niti nečak nista kazala pretiranega odpora do igre s tako začinjenim frisbijem. Pa sem mislil, da sem jaz čuden.

Prazne marnje

Tale blogi je bolj zapuščen, saj kot je nekdo rekel:"Slovenci ne pišejo." To me je vzpodbudilo, da zdaj izlijem svoje prazne marnje vesoljnemu občestvu. Le kdo bo to bral? Zadnja stvar, ki si jo želim, je reklamiranje te strani. Torej pišem predvsem zase. Kaj si lahko povem, česar še ne vem, ali pa mogoče o tem še nisem premišljeval. Nič. Torej potrebujem bralca. Hm, to ni videti dobro. Ubadam se z vprašanji, ki bralca ne zanimajo. Ustvarjanje se mi zdi boljše od buljenja v zaslon televizorja. Torej sedim tukaj in moja glava je prazna. Misli so nekje drugje. Iz dvorišča se slišijo smeh in otroški kriki. Od nekod prihaja vonj po jabolčni čežani. Večeri se. Danes ne bom počel ničesar, ker okrevam po zvinu gležnja. Stanovanje je po štirinajstih dneh že zanemarjeno. Jutri pride prijatelj na ogled dirke in premišljujem, ali naj posesam. V petek sem bil več na nogah in me je ponoči gleženj bolel bolj kot prejšnje dni. Zato danes mirujem. Hkrati je to dober izgovor, da se izognem neprijetnim opravilom. Pisanje teh par vrstic, me je utrudilo. V želodcu pa mi je začelo kruliti. Grem večerjat.